Prometne razmere v dolini Vrata so se z novimi ukrepi izboljšale
Po opozorilih lokalne skupnosti o kaotičnih prometnih razmerah v dolini Vrata so se razmere v zadnjih dneh precej izboljšale. Po postavitvi prometne signalizacije za prepoved parkiranja ob cesti in dodatnem angažmaju redarjev več ljudi uporablja brezplačni avtobus, ki lahko zdaj ob izboljšani pretočnosti vozi skoraj nemoteno.
V začetku julija so se uresničile bojazni lokalne skupnosti, da bo po asfaltiranju ceste brez sočasne omejitve prometa v dolini Vrata še večji prometni kaos kot prejšnja leta. Ker zaradi zakonskih omejitev država še ni uvedla obljubljenega prometnega režima z omejitvijo prometa, je le s težavo vozil tudi avtobus, ki ga je na tej relaciji s finančno pomočjo Triglavskega narodnega parka uvedla kranjskogorska občina.
Direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber je tako 7. julija opozoril, da bodo sredi julija javni prevoz ukinili, če se zadeve ne bodo izboljšale. "Po tej napovedi je bil odziv kar neverjetno hiter," je izpostavil Veber in pojasnil, da je Direkcija RS za infrastrukturo takoj naslednji dan postavila table o prepovedi parkiranja na bankini v dolžini 7,5 kilometra. Hkrati je obljubila, da bo v kratkem postavljena signalizacija o polnih parkiriščih.
"Mi pa smo okrepili redarsko službo in na najbolj kritične točke postavili dva redarja, ki preprečujeta ljudem, da bi puščali avtomobile na cestišču. Tako smo sedaj kljub navalu in visoki sezoni uspeli zagotoviti pretočnost celo preko vikenda in tudi avtobus je lahko skoraj nemoteno vozil, saj ni bilo dolgotrajnih prometnih zamaškov," je povedal Veber.
Zadovoljen je tudi s samo uporabo javnega prevoza, ki so ga vzpostavili 1. julija. Na avtobusu, ki iz Mojstrane v dolino Vrata vozi vsako uro, od tega petka dalje pa bo vozil na vsake pol ure, je vsako vožnjo v povprečju med 20 in 25 ljudi. Izkazalo se je, da avtobus v kombinaciji s turističnim avtobusom po Zgornjesavski dolini dobro služi tudi tistim, ki na destinacijo Kranjska Gora pridejo brez lastnega vozila.
Na direkciji za infrastrukturo so za STA pojasnili, da je izvedba lani začetega projekta protiprašne zaščite doline Vrata v zaključni fazi. Po že opravljenem asfaltiranju in ostalih delih je treba izvesti le še montažo odbojnih ograj na nekaterih odsekih ceste.
Kot so izpostavili, so zaradi parkiranja vozil na vozišču pri Peričniku in oviranja vožnje avtobusa postavili dodatno prometno signalizacijo, ki voznike opozarja na prepoved parkiranja na vozišču in bankini. Policijsko postajo Kranjska Gora so zaprosili za poostren nadzor in ukrepanje proti kršiteljem, ki s parkiranjem na vozišču in bankini ovirajo promet ter povzročajo zastoje.
Predvidoma še v tem tednu bosta v Mojstrani postavljena digitalna prikazovalnika zasedenosti parkirišč, ki bosta podatke črpala iz avtomatskega števca prometa. Ko bo kapaciteta parkirišč dosežena, se bo na digitalnih prikazovalnikih izpisalo sporočilo, ki bo obiskovalce usmerjalo na uporabo javnega prevoza, ki ga organizira Občina Kranjska Gora.
"Menimo, da bodo ti ukrepi, seveda ob nadzoru pristojnih služb, zagotavljali ustrezno pretočnost ceste in urejen mirujoči promet," so izpostavili na direkciji. Ob tem so spomnili, da nimajo zakonske podlage, da bi iz razlogov varstva narave lahko omejili promet.
Takšna podlaga je bila sicer vključena v novelo zakona o cestah, po kateri bi minister, pristojen za promet, lahko omejil promet tudi z razlogom varstva narave. Novela zakona je bila v državnem zboru sprejeta aprila, vendar je nanjo državni svet izglasoval odložilni veto.
V skladu z zakonom o pravilih cestnega prometa sicer lahko minister, pristojen za okolje že sedaj z odredbo omeji ali prepove promet vseh ali posameznih udeležencev cestnega prometa ali vozil na območjih, ki so zaradi varstva okolja varovana s posebnimi predpisi, so pojasnili na direkciji.
Direkcija je pristojnemu ministrstvu tudi že leta 2020 dala pobudo za prekategorizacijo ceste Mojstrana-Vrata iz državne v občinsko cesto, kar bi kranjskogorski občini omogočilo izvajanje celostnega prometnega režima, ki bi poleg omejitve količine in vrste prometa obsegal tudi nadomestni javni prevoz.
Načrtovan je bil torej prometni režim, ki se je kot dobra praksa uveljavil na drugih občinskih cestah na zavarovanih območjih, kot cesta na planino Blato v Bohinju, Logarska dolina in Velika planina. S pobudo za prekategorizacijo pa ni soglašalo ministrstvo za okolje in prostor, saj zakon o ohranjanju narave prepoveduje promet z državnimi zemljišči v zavarovanih območjih, zato prenos zemljišč in posledično upravljanja s cesto na občino ni možen.
