Škofja Loka in Kranj za krepitev kolesarskih povezav

Zavzela sta se za nadaljnjo krepitev kolesarske infrastrukture in spodbujanje kolesarjenja kot trajnostne oblike mobilnosti.

Kot je povedal Radinja, si želijo, da bi kolesarjenje postalo običajen način mobilnosti za otroke in mladino na poti v šolo ter za odrasle na poti na delovna mesta. "Za to je seveda najprej ključna dobra infrastruktura, če ta ni prilagojena uporabnikom, je takšno vrsto mobilnosti težko spodbujati," je dejal.

V Škofji Loki so tako letos uredili novo kolesarsko pot od središča mesta do železniške postaje. Kot je izpostavil Radinja, jim polna kolesarnica na železniški postaji, ki bo kmalu terjala gradnjo nove kolesarnice, daje upanje, da je mogoče zakoreninjene vzorce premikanja spremeniti.

Za nadaljnjo nadgradnjo infrastrukture se zavzema tudi Rakovec. "Če bomo zgradili dovolj kolesarskih stez, dobili drugi tir, dobre železniške povezave, če bomo uredili avtobusni promet, potem ne bodo več imeli takšne potrebe po avtomobilih," je izpostavil. Čeprav je navade težko spreminjati, je prepričan, da bodo ljudje, če jim je na voljo dobra alternativa, to tudi uporabljali. Konec koncev je avto zelo velik strošek.

Direktor Razvojne agencije Sora Gašper Kleč je povedal, da je treba na tej poti vztrajati tako z infrastrukturnimi ukrepi kot s spodbujanjem prebivalcev, da začnejo uporabljati trajnostne oblike mobilnosti. Pri doseganju teh ciljev je treba iskati različne mehanizme in vire financiranja.

Kot je pojasnila v. d. direktorja Regionalne razvojne agencije Gorenjske - BSC Kranj Franja Gabrovšek Schmidt, so za vzpostavitev varnih in dobrih kolesarskih povezav potrebna znatna razvojna sredstva. Tu je potrebno sodelovanje med lokalno, regionalno in nacionalno ravnjo. "V obdobju 2014-2020 je bila kolesarska zgodba ključna zgodba regijskega razvoja," je spomnila in kot pomemben vir izpostavila dogovor za razvoj regije.

Tadej Žaucer iz direktorata za prometno politiko na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je ocenil, da Škofja Loka in Kranj zelo dobro delata na področju trajnostne mobilnosti. Ob tem je tudi druge občine pozval k sodelovanju in koordinaciji projektov, saj kolesarjev ne zanimajo občinske meje.

Žaucer je Škofjo Loko označil za eno najboljših primerov multimodalnosti med kolesom in vlakom, kar kaže veliko število koles na železniški postaji. Kot je napovedal, bo treba v prihodnosti v Sloveniji delati na tem, da bodo železniške postaje postale ključen del vsakega mesta, točke z najbolj kakovostno infrastrukturo in storitvami. "Samo na ta način bomo ljudi res privabili tako na kolo kot na vlak," je izpostavil.

Ob gradnji drugega tira je v načrtu, da bi vzporedno z železnico potekala tudi nova kolesarska povezava. Kot je izpostavil Žaucer, so takšne kolesarske povezave vedno hitre, položne, udobne in varne, saj železnica nima uvozov in križišč. Po takšnih povezavah se tudi manj izkušeni kolesarji, otroci in starejši lahko vozijo na daljše razdalje.

Zaenkrat pa kolesarska povezava med Škofjo Loko in Kranjem po Sorškem polju poteka po obstoječih, prvotno poljskih poteh, kjer se srečujejo kolesa, skiroji, rolerji, traktorji, avtomobili in celo nekatera tovorna vozila. Kot je opozoril en izmed kmetov, ki obdeluje zemljo na tem območju, je cesta preozka in je varno srečevanje praktično nemogoče.

Radinja je glede tega izpostavil, da je tudi sobivanje na večnamenskih poteh zelo pomemben del trajnostne mobilnosti. Spomnil je, da so pred nekaj leti prav na Sorškem polju izvedli akcijo, s katero so opozarjali na strpnost udeležencev v prometu. "S kakšno minuto potrpljenja bi vsi isto in varno prišli. Potrebna je sprememba v miselnosti, pa bo vsem lepše," je sklenil.