Ustavno sodišče: Del zakona o lokalni samoupravi je v neskladju z ustavo

Državni zbor mora to neustavnost odpraviti v enem letu.

Ustavno sodišče je o zakonu o lokalni samoupravi odločalo na podlagi pobud in zahtev mestnega sveta Mestne občine Kranj, Združenja občin Slovenije in državnega sveta. Ti so se na ustavno sodišče obrnili ob zavrnitvi ustanovitve nove občine Golnik leta 2021 s strani državnega zbora.

Predlagatelji so opozorili na pravno praznino, ker zakon ne določa materialnih pogojev in postopkovnih pravil za ustanovitev občine, izvedbo referenduma o tem in podelitev statusa mestne občine. Izpostavili so tudi pomanjkanje pravnega varstva proti odločitvi državnega zbora, da ustavni in zakonski pogoji za ustanovitev občine niso izpolnjeni.
Taka pomanjkljiva ureditev naj bi ovirala učinkovito uresničevanje pravice do lokalne samouprave.

Ustavno sodišče pojasnjuje, da ustavne določbe o lokalni samoupravi prebivalcem Slovenije ne zagotavljajo pravice do lastne občine, temveč pravico do uresničevanja lokalne samouprave v občini, ustanovljeni v skladu z zakonskimi pogoji in postopki.
Ključni pogoj za uresničevanje ustavne pravice do lokalne samouprave je ustanovitev občine. Zato morajo biti merila za ustanovitev občine v zakonu jasno in razumljivo opredeljena, sicer te pravice in ustavnih določb o lokalni samoupravi ne bi bilo mogoče uresničevati, navaja ustavno sodišče.

Hkrati ugotavlja, da je vsem prebivalcem Slovenije že omogočeno uresničevanje pravice do lokalne samouprave v eni od obstoječih občin. "Glede na to, da iz ustave ne izhaja pravica do lastne občine v smislu, da bi prebivalci lahko uresničevali pravico do lokalne samouprave le v okviru občine, ustanovljene po želji in predstavi posamezne skupine ljudi ali celo posameznika, so izpodbijana merila za ustanovitev novih občin oziroma spremembo njihovih območij ter za podelitev statusa mestne občine dovolj natančno opredeljena, da zagotavljajo uresničevanje pravice do lokalne samouprave in preprečujejo samovoljo državnega zbora," so sklenili ustavni sodniki. Sama ureditev meril v zakonu o lokalni samoupravi tako ni v neskladju z ustavo.

Obstajajo pa "številna in zapletena pravna vprašanja" glede ureditve postopka ustanovitve nove občine oziroma podelitve statusa mestne občine.

Državni zbor mora v zakonodajnem postopku, v katerem ugotavlja izpolnjevanje pogojev za ustanovitev novih občin in odloča o podelitvi statusa mestne občine, presoditi, ali so v konkretnem primeru izpolnjena merila, določena v ustavi in zakonu o lokalni samoupravi. "Te odločitve neposredno vplivajo na uresničevanje ustavne pravice prebivalcev do lokalne samouprave, saj je od njih odvisno, ali bodo prebivalci določenega območja na referendumu vprašani za mnenje glede ustanovitve nove občine ali ne, in posledično, ob upoštevanju referendumskega izida, ali bo prišlo do ustanovitve nove občine oziroma spremembe območja občin," poudarja ustavno sodišče.
Dodaja, da je ocena o izpolnjevanju z ustavo in zakonom določenih meril "občutljivo vprašanje, ki ne izključuje možnosti samovoljnega odločanja". Zato mora biti proti takim odločitvam zagotovljeno učinkovito pravno varstvo.

Tako je ugotovilo, da sta 14.b člen in 16. člen v delu, ki določa postopek podelitve statusa mestne občine, v neskladju z ustavo.

"Zakon o lokalni samoupravi je v neskladju z ustavo, kolikor ne določa pravnega varstva proti odločitvam državnega zbora, da niso izpolnjena merila za ustanovitev nove občine oziroma spremembo območja občine, in proti odločitvam državnega zbora, da niso izpolnjena merila za podelitev statusa mestne občine," je zapisalo.

Ustavno sodišče je določilo, da bo do nove zakonske ureditve, ki mora biti sprejeta v enem letu, proti odločitvi državnega zbora, s katero ta ugotovi, da zakonska merila za ustanovitev nove občine niso izpolnjena in da ne bo razpisal referenduma, zagotovljeno pravno varstvo z zahtevo pred ustavnim sodiščem. To zahtevo lahko vloži predlagatelj ustanovitve občine in razpisa referenduma v 30 dneh od sprejetja odločitve državnega zbora.

Odločitev je bila sprejeta soglasno.