V Kostanjevici na Krki prenova južnega mostu

Most bodo do jeseni nadomestili v skoraj izvirni obliki. Celotna naložba bo skupaj z davkom stala nekaj manj kot 590.000 evrov, ministrstvo za kulturo bo zanjo prispevalo 200.000 evrov.

Kostanjeviška občina bo pokrila nekaj več kot 66 odstotkov naložbe oz. razliko v znesku skoraj 390.000 evrov, je kostanjeviški podžupan Robert Zagorc navedel za STA.

Naložba sicer obsega rušitev stare lesene mostne konstrukcije in njeno nadomestitev z novo, s tem da bodo osnovne lesene pilote, ki jih bodo zabili v dno rečne struge, nadomestili z bolj obstojnimi oz. betonskimi, in ureditev okolice.

Pri prenovi lesene mostovne konstrukcije bodo uporabili hrastino iz bližnjega Krakovskega gozda. Šlo bo za les, posekan na občinskem zemljišču, ki ga je občina prodala izvajalcu, in tako prišla do dela naložbenega denarja.

Zamenjali bodo mostovne pilote, sedla in tramovje, ograjne stebre in celoten mostni parket. Pri tem nameravajo vnovič uporabiti nekatere dele starega mosta, ki jih čas še ni načel.

Med naložbeni cilji so prenova, restavracija in zaščita tega kulturnega spomenika, ki je bil zadnje večje prenove deležen pred več kot 30 leti, zgradili pa naj bi ga še pred drugo svetovno vojno.

Zagotoviti želijo tudi njegovo večjo dostopnost, okrepiti kakovost bivanja za prebivalce otoka in celotne občine. Spodbuditi kulturni in socialni razvoj kraja, okrepiti prometno varnost, zadržati odliv ali zvišati število prebivalcev ter okrepiti krajevno turistično privlačnost.

Vsa dela naj bi končali do konca oktobra, promet pa naj bi novem mostu sprostili že sredi septembra, je dodal Zagorc.

Po podatkih kostanjeviške občinske uprave so sicer pri strokovnem ogledu mosta, ki ga je opravila območna služba Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, na več delih in predvsem na stebrih ugotovili, da je les močno razkrojen, oslabljen in trhel. Razkrojenost lesa je naraščala s približevanjem vodni gladini, tako da je bilo vidno, da so najbolj razkrojeni mostniki v bližini vode.

Pred rušenjem južnega mosta so na njegovem območju opravili arheološki pregled Krkine struge in njeno batigrafsko snemanje. Omenjeni kostanjeviški most so sicer leta 1997 razglasili za kulturni, zgodovinski, arhitekturni in umetnostni spomenik, so še navedli na kostanjeviški občini.

Zagorc je sicer še pristavil, da se nameravajo Kostanjevičani prihodnje leto lotiti še prenove severnega mestnega mosta in zatem še prenove mosta za pešce oz. kostanjeviškega t. i. tercijalskega mosta.

Kostanjeviška mostova, južni in severni, sicer spadata med značilne lesene mostove, ki Krko prečijo na več drugih mestih.