V Radovni za ohranjanje habitatov začeli kositi grbinaste travnike

Ob tem so izpostavili pomen košnje za ohranjanje živalske in rastlinske pestrosti.

Ena izmed nalog obsežnega petletnega projekta, v katerega je vključena cela vrsta partnerjev in se sofinancira iz EU, je obnovitev suhih travnikov s kukavičevkami. Kot je pojasnila Tanja Menegalija z oddelka za varstvo narave v javnem zavodu TNP, so bila suha travišča na karbonatnih tleh nekoč najbolj pogosta travišča v Sloveniji, vendar so zaradi intenzivne rabe ali pa zaraščanja začela izginjati.

Pogosto se tak tip travišča pojavlja na grbinastih travnikih, kjer je lahko še posebej biotsko pester. Grbinasti travniki, ki so nastali iz finega ledeniškega materiala, ki ga je počasi skupaj s kemičnimi procesi oblikovala voda, so posebnost Julijskih Alp. "Vidimo jih v Radovni, Krmi, Bohinju, Vojah in Trenti," je pojasnila Menegalija.

Zaradi lažjega vzdrževanja in gospodarjenja z njimi so grbinaste travniki v preteklosti izravnali. Tisti travniki, ki so ostali, pa se večinoma zaraščajo, saj je košnja takšnih travnikov posebej zahtevna. Javni zavod TNP je zato letos v sklopu projekta za ohranitev tega pomembnega habitatnega tipa dolgoročno najel dva grbinasta travnika v dolini Radovne, ki ju bo vzdrževal in skrbel za biotsko pestrost.

V današnji akciji, v kateri je sodelovalo okoli 15 ljudi, kar pomeni približno četrtino vseh zaposlenih v zavodu, so se lotili košnje približno dva hektara velikega grbinastega travnika v bližini Pocarjeve domačije. Travnik je bil nazadnje pokošen pred približno desetimi leti, sedaj pa ga bodo kosili vsako leto, kar je posebej pomembno za ohranitev kukavičevk oziroma divje rastočih orhidej.

Če bi travniku pustili prosto rast, bi se zarasel z lesenimi vrstami in zaplata s travami bi se počasi spremenila v gozd. To se je na travniku že začelo dogajati, zato so letošnjo pomlad na njem že morali odstraniti drevesno zarast. Popis pa je pokazal, da na travniku uspeva kar okoli 120 rastlinskih vrst, med njimi tudi več kukavičevk, katerih rast naj bi s košnjo še pospešili.

V okviru projekta so kupili motorne kose in samohodno kosilnico, saj je ročna košnja zelo zamudna in težka, poleg tega je le še malo ljudi, ki jo obvlada. "Ta stara znanja gredo počasi v pozabo," je povedal naravovarstveni nadzornik TNP Peter Belhar in pojasnil, da so nadzorniki vajeni košnje, saj že sicer vsako leto kosijo določene travnike v narodnem parku kot pasišče za divjad ali za zimsko krmljenje.

Akcijo košenja grbinastega travnika bodo ponavljali tudi v prihodnjih letih. Želijo si, da bi košnja prerasla v tradicionalen dogodek v sodelovanju z lokalno skupnostjo.

Kot je dejal direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber, je glavni atribut turizma neokrnjena narava. "Kulturna krajina, ki so jo ljudje tu izoblikovali, pa je tista češnja na torti, ki naredi vse skupaj še lepše," je poudaril.

"To je tudi naša konkurenčna prednost pred kraji, kjer se to opušča, kjer gozdovi preraščajo travnike, kjer senožeti niso obdelane, kjer se potoki zaraščajo in kjer hudourniki niso vzdrževani," je navedel Veber. Kot je izpostavil, bi z izgubo avtentičnosti postali taki, kot vsi ostali.