Nijz svari pred vplivom kurjenja lesne biomase na zdravje

Glavna sestavina delcev je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, denimo strupene kovine in organske spojine, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz) objavil na svoji spletni strani.

Delci predstavljajo glavno onesnaževalo tudi pri gorenju lesa. So različnih velikosti, od najmanjših ultrafinih nanodelcev, ki jih s prostim očesom ne vidimo, do saj. Od velikosti delcev je odvisno, kako globoko v dihala prodrejo in kakšne posledice povzročajo. Najmanjši delci prodrejo najgloblje do pljuč in gredo naprej v kri. Čim manjši so, tem dlje v telo prodrejo in bolj so škodljivi, opozarja Nijz.

Emisijam iz industrije, prometa in v zimskem času predvsem iz kurišč smo najbolj izpostavljeni v neprevetrenih kotlinah in dolinah, pa tudi v nekaterih ravninskih predelih Slovenije. Temu pogoju ustreza pretežen del površine Slovenije. Onesnaženost je še zlasti izrazita v obdobju temperaturne inverzije.

Osnova škodljivega delovanja delcev je povzročanje vnetja. Z vdihavanjem pridejo v naša dihala in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje. Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavijo v različne organe, denimo v srce, jetra, ledvice in možgane, in tudi tam povzročajo vnetja in različne škodljive učinke.

Najpomembnejši so vplivi na srce in žilje ter dihala. Povzročajo vnetja dihalnih poti in pospešujejo nastanek astme. Pri dolgotrajnem delovanju povzročajo spremembe v krvi in na žilju, zaradi česar se lahko hitreje razvija ateroskleroza, poveča pa se tudi nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta.

Delce nadalje povezujejo z nekaterimi kroničnimi degenerativnimi nevrološkimi boleznimi, kot so denimo različne oblike demence, in s sladkorno boleznijo. "Škodljivo vplivajo praktično na celo telo," so poudarili na Nijz.

Poleg tega so delci rakotvorni. Onesnažen zrak, ki je posledica gorenja fosilnih goriv, sodi namreč v prvo skupino snovi, ki dokazano povzročajo raka. Najbolj ogroženi so bolniki z boleznimi srca in žilja ter dihal, starejši ljudje, majhni otroci in sladkorni bolniki. Ljudje z dihalnimi in srčno-žilnimi boleznimi so ob zelo povečanih vrednostih delcev v zraku tudi najbolj ogroženi, saj se lahko njihova osnovna bolezen hitro poslabša, še izpostavlja Nijz.

Vlada je sicer decembra za obravnavo v DZ pripravila predlog prenovljenega energetskega zakona, po katerem v strnjenih naseljih nista dovoljena projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb, razen v primerih, ko ne gre za primarni vir ogrevanja. Strnjena naselja se bodo določila v lokalnem energetskem konceptu.