Potrjen zakon o primerljivem plačilu prekarnih delavcev v kulturi
Poslanci Državnega zbora so sprejeli dopolnitve Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-H), ki prinašajo pomembne spremembe za samozaposlene v kulturi. Zakon določa izhodiščne urne postavke za samozaposlene, ki sodelujejo z javnimi zavodi in agencijami, ter zagotavlja primerljivo plačilo za opravljeno delo v primerjavi z redno zaposlenimi v teh ustanovah.
Državni sekretar mag. Marko Rusjan je ob sprejetju poudaril pomen nove ureditve: "Zakon je ključni korak v boju proti prekarnosti v kulturi in postavlja Slovenijo kot zgled pri zaščiti pravic samozaposlenih v kulturi. Ti delavci bodo končno upravičeni do pravičnega plačila za svoje delo."
Ena izmed glavnih novosti zakona je določitev obtežitvenega faktorja, s katerim se bo upoštevalo, da samozaposleni nimajo zagotovljenih ugodnosti, kot so regres, plačani prevoz, malica, bolniška odsotnost in drugi stroški, ki jih imajo redno zaposleni. Tako bo na primer igralec, ki sodeluje v gledališki predstavi, ne glede na to, ali je zaposlen ali samozaposlen, prejel primerljivo plačilo za enako število opravljenih ur.
Zakon prav tako vključuje protidampinško klavzulo, ki preprečuje izkoriščanje drugih prekarnih oblik dela. To pomeni, da bodo morali javni zavodi in agencije enaka merila upoštevati tudi pri tistih, ki delajo prek avtorskih pogodb ali kot samostojni podjetniki. Višina izhodiščnega plačila se bo usklajevala z rastjo plač v javnem sektorju enkrat letno, pri čemer bo vlada pred vsako spremembo pridobila mnenje reprezentativnih sindikatov v kulturi.
Predsednica sindikata samozaposlenih v kulturi je ob sprejetju zakona dejala: "Ta zakon prinaša nujno potrebno zaščito za kulturne delavce, ki že leta delujejo v negotovih razmerah. Končno se njihovo delo vrednoti enako kot delo zaposlenih, kar pomeni pomemben korak k izboljšanju delovnih pogojev v kulturi."
Ministrstvo za kulturo si sicer že več let prizadeva za izboljšanje položaja samozaposlenih, med drugim z višjimi sredstvi za projekte, zvišanjem nadomestila za bolniško odsotnost in kritjem obveznega zdravstvenega prispevka. S kolektivno ureditvijo minimalnega plačila zdaj postavlja pomemben precedens za varstvo delavskih pravic v kulturi.
Zakon bo stopil v veljavo petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, podzakonski akti pa morajo biti sprejeti najkasneje v osmih mesecih. S tem bodo samozaposleni v kulturi končno pridobili pravico do poštenega plačila, kar bo pripomoglo k stabilnosti in razvoju celotnega kulturnega sektorja.
