Slovenski igralci o izzivih in priložnostih dela v tujini
Na festivalu delavskega filma Kamerat v Hrastniku so svoje izkušnje z delom v tujini predstavili igralci Katarina Čas, Jurij Drevenšek in Nika Rozman. V sproščenem pogovoru z režiserjem Matevžem Luzarjem so poudarili, da Slovenija morda ne bo največja na področju filmske produkcije, a ima znanje in domišljijo, ki ji odpirata vrata tudi zunaj meja.
Vsi trije so svojo prvo priložnost v tujini dobili bolj po naključju kot načrtno, prve stike pa opisujejo kot nerodne. Čas je prvi stik vzpostavila po delavnici o avdicijah v Ljubljani, Drevenšek je na elektronsko povabilo sprva mislil, da gre za prevaro, a se je izkazalo za snemanje v Sydneyju, Rozman pa je prvo avdicijo obiskala skupaj z Drevenškom na Hrvaškem – z zamudo.
V nadaljevanju so vsi poudarili pomen dobrega agenta, a tudi, da je mreženje naporno in pogosto odvisno od osebne pripravljenosti za stike. Katarina Čas je priznala, da se ji danes ne ljubi več hoditi na festivale in deliti vizitk, Nika Rozman pa opozorila, da je že vzpostavitev prvega stika z agentom težavna.
Pogovor se je dotaknil tudi snemalnih pogojev v tujini. Vsi trije igralci so pohvalili boljšo organizacijo, varnostne standarde in skrb za igralce. Čas je omenila primer, ko je imela dodeljenega kaskaderskega koordinatorja, Drevenšek pa je opisal delo z intimnostnim koordinatorjem na snemanju v Nemčiji, kjer je lahko odkrito povedal, kaj mu je pri prizorih sprejemljivo. Po njegovem mnenju to ni razvajanje igralcev, ampak njihova zaščita.
Poseben poudarek je bil tudi na učenju tujih jezikov in dialektov. Čas je snemala celo v estonščini s pomočjo fonetičnega učenja, Rozman se ne obremenjuje več, da se sliši njen izvor, Drevenšek pa se je v šali posnel v koroški nemščini in dobil vlogo – le da ni razumel ekipe na snemanju.
Na festivalu je potekala tudi okrogla miza po projekciji filma Ali je bilo kaj avantgardnega?, kjer so Dragan Živadinov, Miha Peče in Kristina Pranjić razpravljali o pojmu avantgarde in njenih nevidnih začetkih. Pranjić je izpostavila, da avantgardne prakse pogosto nastajajo na kulturni periferiji, še preden jih prepoznajo v središčih, kot sta Pariz ali Berlin.
Drugi dan festivala so pripravili še odprtje fotografske razstave Delavstvo in akustični koncert Iana Ostrožnika. Festival, ki letos vključuje 30 kratkih in celovečernih filmov z delavsko tematiko, se bo zaključil s projekcijo filma Prtljage v rudniškem rovu, kjer bo potekal tudi pogovor z režiserko in igralko Gajo Filač.
