V Muzeju lepih umetnosti v Budimpešti razstava Renoirjevih del

Združuje 70 del francoskega umetnika ter preko slik, grafik in kipov raziskuje Renoirjev odnos z modeli, ki so navdihovali njegovo umetnost.

Razstavo, ki v fokus postavlja Renoirjeve figuralne upodobitve, so v Muzeju lepih umetnosti pripravili v sodelovanju z Muzejem d'Orsay v Parizu in Muzejem Orangerie v Parizu, piše na spletni strani muzeja. Ta je leta 2019 tudi pridobil Renoirjevo pozno mojstrovino z naslovom Ležeči akt (Gabrielle).

"Sem figuralni slikar," je izjavil Renoir in s tem poudaril, da so je v svoji umetnosti vedno osredotoča na človeško figuro. Kot portretist je prefinjeno slikal obraze svojih modelov, žar v njihovih očeh in razkošje oblačil. V žanrskih slikah je zabeležil vsakdanje interakcije med liki in prizore iz sodobnega življenja. V aktih je slavil lepoto ženskega telesa in svilnat sijaj kože. Slikal je svoje prijatelje, kolege slikarje, ljubitelje umetnosti, člani svoje družine, ki so tako postali del brezskrbnega, harmoničnega sveta, polnega življenja.

Čeprav Renoir velja za enega najslavnejših impresionističnih slikarjev, je velik del njegovega bogatega in raznolikega opusa, ki je nastal v šestih desetletjih, izven okvirjev tega gibanja. Kot mlad umetnik je bil eden od začetnikov novega sloga, po potovanju v Italijo leta 1881 pa se je odvrnil od impresionističnega pristopa. V iskanju trdnejše oblike izražanja se je obrnil k svojim predhodnikom - Rafaelu, mojstrom francoskega rokokoja Jean-Antoinu Watteauju, Jean-Honoreju Fragonardu, Francoisu Boucherju ter tudi k Tizianu in Petru Paulu Rubensu, še piše na spletni strani muzeja.

Pierre-Auguste Renoir se je rodil 25. februarja 1841 v francoskem mestu Limoges. Njegova starša sta bila obrtnika. Šolal se je za mojstra poslikave keramike, od leta 1862 pa je študiral slikarstvo v ateljeju Charlesa Gleyrea ter na šoli lepih umetnosti v Parizu. Družil se je z Alfredom Sisleyjem, Fredericom Bazilleom in Claudeom Monetom in od leta 1874 sodeloval na razstavah impresionistov. V zadnjem obdobju, četudi močno prizadet zaradi revme, se je s pomočniki lotil tudi kiparstva. Umrl je 3. decembra 1919 v francoski vasi Cagnes-sur-Mer.

Razstava v Muzeju lepih umetnosti v Budimpešti bo na ogled do 7. januarja.