V Notranjskem muzeju o rocku, plemiških rodbinah in železni dobi
V Notranjskem muzeju Postojna bodo letos v ospredju razstave o postojnski rock sceni, ki je že pritegnila veliko obiskovalcev, o srednjeveških plemiških rodbinah, ki so zaznamovale utrip v regiji, in o arheološki dediščini notranjske železnodobne skupnosti s poudarkom na okolici Ilirske Bistrice. Snujejo tudi veliko knjigo o krasu za otroke.
Razstava Rock Postojna, ki si jo je na odprtju 1. decembra ogledalo kar 400 obiskovalcev, bo na ogled do 10. junija, letos pa se bo zvrstilo še nekaj spremljevalnih dogodkov. Ob mednarodnem muzejskem dnevu bodo npr. pripravili večji dogodek na prostem s koncertom lokalnih rock bendov in glasbene šole, je za STA povedala vodja muzeja Tina Poljšak.
"Želja je tudi, da bi Rock Postojna prerasel v stalno razstavo na kakšni lokaciji v mestu in tako trajno obogatil kulturno in turistično ponudbo v regiji. Želimo si, da bi to postala nekakšna blagovna znamka Postojne, saj gre za nepolitično zadevo, ki povezuje in ljudje so se v tem prepoznali," je dejala Poljšak.
Za poletno muzejsko noč bodo odprli razstavo o vplivu srednjeveških plemiških rodbin na razvoj Postojne in regije. Zajemala bo obdobje od prve omembe Postojne v 12. stoletju do konca 2. svetovne vojne, predstavila pa ne bo le plemiških rodbin, kot so Auerspergi, Cobenzli, Codelliji, Luegerji ali Windischgraetzi, ampak tudi kaj se je v njihovem času dogajalo v kraju oz. širše v monarhiji.
Posebnost razstave je, da jo bodo pod mentorstvom kustosinje pedagoginje Ane Čič pripravili udeleženci Muzeja za zelence, ki se tako spoznavajo z muzejskimi dejavnostmi, ponavadi skritimi očem laikov. "Gre za prvo razstavo v našem muzeju, ki jo bodo pripravili nekustosi, torej ljubitelji, ljudje, ki so se prijavili v abonma, ker jih zanima, kako nastaja razstava," je razložila Poljšak.
Decembra sledi arheološka razstava o življenju v železni dobi na Notranjskem s poudarkom na naselbini in nekropoli na Trnovem pri Ilirski Bistrici, ki jo bo ob vrsti spremljevalnih dogodkov, vključno z ogledi višinskih naselbin oz. gradišč, pripravila kustosinja arheologinja Alma Bavdek. Arheološka dediščina priča, da je bila Notranjska prvič močneje poseljena na prelomu iz 2. v 1. tisočletje pr.n.št., ko so migracijski tokovi v večjem delu Evrope botrovali velikim spremembam v poselitvi.
Novost je serija abonmajev za različne ciljne skupine, ki jih je muzej zagnal lansko jesen. Poleg Muzeja za zelence sta tako v sezoni 2023/2024 na voljo abonmaja za otroke in dijake, odrasli pa lahko na t.i. "muzejskih špancirjih" spoznavajo dediščino in situ. Organizirali so tudi grafični torek s slikarjem in umetniške dogodke s slikarko.
Za abonmaje, ki so večinoma plačljivi, je veliko zanimanje in Poljšak pravi, da se ji zdi, "da je to dober korak k odpiranju muzeja". Obisk se je lani že približal predkovidnim 10.000 obiskovalcem letno. "To je za regionalni muzej zadovoljivo, a moja želja je, da pridemo na 15.000, kar mislim, da je izvedljivo v manj kot petih letih," pravi Poljšak. Lani so organiziral več kot 90 dogodkov v živo in več kot 50 na spletu, začeli pa so jih tudi snemati in objavljati na YouTubu.
Notranjski muzej, ki skrbi za dediščino šestih občin, je sicer sredi novega naložbena cikla, saj so konec 2022 v sklopu nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost pridobili dobra dva milijona evrov, s katerimi obnavljajo in nadgrajujejo infrastrukturo ter snujejo nove vsebine. "Gre za tretjo fazo obnove muzeja, ki bo omogočila obnovo kleti, kamor bomo umestili družinski muzej krasa, izgradnjo zunanjih depojev za večje eksponate, obnovo strehe in muzejske trgovine ter zagon več novih produktov, med drugim različne pakete za turiste," je povedala Poljšak. "Moja želja je, da depoje odpremo 8. februarja 2025," je dodala.
