V Rimu odprta velika razstava Caravaggiovih del
V galeriji v palači Barberini je na ogled obsežna razstava Caravaggio 2025, ki združuje 24 slik slovitega italijanskega slikarja Michelangela Merisija, znanega kot Caravaggio. Razstava vključuje dela iz zasebnih in javnih zbirk ter velja za osrednji umetniški dogodek ob rimskem svetem letu 2025.
Med razstavljenimi deli so tudi slike iz zasebnih zbirk, ki javnosti običajno niso dostopne, ter umetnine, ki v Italiji niso bile na ogled že več stoletij. Postavitev zajema 15 let Caravaggiovega ustvarjanja, od njegovega prihoda v Rim leta 1595 do njegove prezgodnje smrti v južni Toskani leta 1610.
Ena od kustosinj razstave Francesca Cappelletti je poudarila, da razstava ponuja vpogled v umetnikov razvoj, od zgodnjih rimskih del do njegovih zadnjih slik, ki jih je naslikal v upanju, da bo končal izgnanstvo. Med osrednjimi deli je Ecce Homo, upodobitev trpečega Jezusa Kristusa, ki je bila dolga stoletja izgubljena in ponovno odkrita leta 2021. Prav tako je na ogled portret Maffea Barberinija, poznejšega papeža Urbana VIII., ki je bil javnosti prvič predstavljen šele pred kratkim.
Razstava bo na ogled do 6. julija, zanimanje zanjo pa je izjemno, saj je bilo že pred odprtjem prodanih približno 60.000 vstopnic.
Caravaggio, rojen leta 1571 v vasi Caravaggio pri Milanu, se je izobraževal v Milanu in Rimu. Bil je znan po svojem burnem značaju, številnih prekrških in sporih z zakonom. Po smrtonosnem pretepu leta 1606 je moral zapustiti Rim in pobegniti v Neapelj, na Malto ter nato na Sicilijo.
Njegova tehnika chiaroscuro, ki temelji na dramatičnih svetlobnih kontrastih in intenzivnih barvah, je imela močan vpliv na številne kasnejše mojstre, med njimi Rembrandta, Jana Vermeera in Petra Paula Rubensa.
