Pozivi po reformah in vlaganjih v času geopolitične preobrazbe

Direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je poudarila, da mora Evropa zagotoviti varnost in trajnost ob hkratni gospodarski rasti. Po njenem bo treba okrepiti razvojne zmogljivosti, socialni dialog in vzpostaviti dolgoročno razvojno politiko, ki bo zmogla odgovoriti na krizo zaupanja, energetsko negotovost in globalna trenja. Po njenih besedah prihodnosti ne moremo le pasivno spremljati, temveč jo moramo aktivno sooblikovati s sodelovanjem vseh deležnikov.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je opozoril na pomanjkljivosti trenutne evropske ureditve, ki ni prilagojena sodobnim tehnološkim in varnostnim izzivom. Po njegovem Evropa zaostaja pri financiranju inovacij, saj bančni sistem ni kos potrebam hitro rastočih podjetij. Opozoril je tudi na neučinkovitost odločanja znotraj EU in zastarele postopke za širitev, ki bi morali vključiti tudi Zahodni Balkan.

Z vidika finančne stabilnosti je namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc opozoril, da visoki stroški energije, počasno izvajanje zelenega prehoda in regulativna bremena dušijo gospodarsko dinamiko. Ocenil je, da se kreditna aktivnost letos umirja, medtem ko se tveganja za banke povečujejo. Po njegovih besedah lahko le zdrav bančni sistem ohrani naložbeno sposobnost in odpornost gospodarstva.

Predstavnik Evropske investicijske banke Kyriacos Kakouris je izpostavil, da bo EIB podvojila sredstva za področja varnosti in energetike, kar vključuje tudi projekte v Sloveniji, ki ima po njegovem velik potencial na področju obnovljivih virov. Opozoril pa je tudi na težavo pomanjkanja kadrov in nizko pripravljenost podjetij na sodelovanje z zunanjimi viri financiranja.

Državni sekretar Matevž Frangež je napovedal zakonodajne spremembe, ki bodo olajšale poslovno okolje, ter predstavil cilje konkurenčnostnega paketa, vključno z zvišanjem dodane vrednosti na zaposlenega. Ocenil je, da mora Slovenija izkoristiti globalne spremembe za vzpostavitev novega, prilagodljivega gospodarskega modela.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je predstavila pet stebrov konkurenčnosti EU, med njimi odpravo birokratskih ovir, financiranje inovacij in razvoj znanj. Napovedala je nov proračunski okvir in sklad za konkurenčnost, ki naj bi pomagal tudi Sloveniji pri doseganju višje dodane vrednosti.

O pomenu integracije kapitalskih trgov EU je spregovoril tudi ekonomist Nicolas Véron, ki je pozval k ustanovitvi enotnega nadzornika finančnih trgov in dokončanju bančne unije, s čimer bi izboljšali pretok kapitala in okrepili neodvisnost evropskega gospodarstva.

Profesor Mojmir Mrak je analiziral vpliv Trumpove ekonomske politike, ki po njegovem prinaša negotovost v mednarodne gospodarske odnose in odpira vrata dvopolnemu svetovnemu sistemu. Opozoril je, da bi lahko nova pravila igre postala pravila moči, ne več prava.

Na okrogli mizi so se predstavniki podjetij in bank strinjali, da gospodarska slika Slovenije zahteva nujno ukrepanje. Upad predelovalne dejavnosti, višji stroški energije in šibko povpraševanje že ogrožajo konkurenčnost. Posebej težko je za mala in srednja podjetja, ki opažajo padec naročil, hkrati pa se soočajo z birokratskimi ovirami in kadrovskim primanjkljajem.

Udeleženci so pozvali k reformam kapitalskega trga, večji podpori inovacijam in hitrejšemu vključevanju digitalnih rešitev, zlasti med manjšimi podjetji. Poudarili so, da banke ostajajo pripravljene financirati gospodarstvo, vendar podjetja zaradi negotovosti oklevajo z naložbami.

Peter Wostner je v svojem prispevku poudaril, da je Slovenija v prehodni fazi, kjer morajo strateške odločitve temeljiti na dolgoročnem dvigu kakovosti življenja. A to bo mogoče le s krepitvijo zaupanja v institucije, privabljanjem visoko usposobljenih kadrov in večjo odprtostjo za prebojne inovacije.

Bojan Ivanc pa je opozoril na specifične izzive industrije. Čeprav je slovenska industrija izvozno močna, je njena investicijska aktivnost nizka, zlasti v bolj tveganih panogah. Stroški energije in dela se višajo, medtem ko produktivnost stagnira. Poudaril je potrebo po modernizaciji in večji vlaganji v raziskave, razvoj ter robotizacijo, da bi slovensko gospodarstvo ohranilo svojo konkurenčno prednost.