Predlog zakona o obdavčitvi kriptosredstev naletel na številne pripombe
Ministrstvo za finance je v okviru javne obravnave osnutka zakona o obdavčitvi dobička iz odsvojitve kriptosredstev prejelo 322 odzivov. Večina se jih nanaša na višino obdavčitve, predmet obdavčitve in zahteve glede vodenja evidenc, približno tretjina pa izraža splošno nasprotovanje ureditvi.
Kot so sporočili z ministrstva, se je 37 odstotkov odzivov osredotočilo na predlagano davčno stopnjo 25 odstotkov, 13 odstotkov jih je naslovilo vprašanje, kaj vse naj bi bilo predmet obdavčitve, desetina pa je izražala pomisleke glede administrativnih zahtev in vodenja potrebnih evidenc.
Zakon, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2026, predvideva obdavčitev dobička fizičnih oseb rezidentov Slovenije ob odsvojitvi kriptosredstev po enotni davčni stopnji 25 odstotkov. Cilj ministrstva je vzpostaviti zakonodajo, ki bo primerljiva z ureditvami v drugih državah in bo sledila mednarodnim smernicam.
Skupaj z osnutkom zakona o kriptosredstvih je bilo v javno obravnavo poslano tudi besedilo novele zakona o davku od dobička iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ki pa ni naletelo na odzive javnosti. Novela predvideva poenotenje obdavčitve dobička iz teh instrumentov pri enotni 25-odstotni stopnji, medtem ko trenutno velja progresivna lestvica, pri kateri je lahko obdavčitev ob zgodnji prodaji tudi do 40-odstotna.
Ministrstvo bo prejete pripombe zdaj preučilo in oblikovalo končni predlog zakona. Uveljavitev nove ureditve bi pomenila večjo predvidljivost in enostavnejši nadzor nad obdavčitvijo dobičkov iz kriptosredstev in finančnih instrumentov, a odzivi javnosti kažejo, da predlog še vedno odpira številna vprašanja in dileme.
