Za razvoj gospodarstva, turizma in športa letos 634 milijonov evrov

Od tega bodo 304,9 milijona evrov namenili iz lastnih sredstev. Kot je poudaril minister Matjaž Han, je glavni cilj dolgoročno izboljšanje konkurenčnosti.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Han, je pomoč gospodarstvu za omilitev energetske krize pomembna za njegovo preživetje in ohranitev konkurenčnosti. "A za dolgoročno izboljšanje konkurenčnosti in dvig dodane vrednosti moramo nadaljevati vlaganja v razvoj in rast podjetij, njihov digitalni in zeleni prehod ter večjo produktivnost," je dejal.

Temu bodo namenjene tudi letošnje finančne spodbude za gospodarstvo, turizem in šport. Od skupnega zneska bo približno polovico oziroma 304,9 milijona evrov ciljnim skupinam ponudilo ministrstvo skupaj z izvajalskimi organizacijami iz svojih proračunskih sredstev in evropskih sredstev v upravljanju ministrstva.

"Načrt predvidenih javnih razpisov smo pripravili z namenom, da podjetjem in ostalim upravičencem zagotovimo čim bolj predvidljive možnosti koriščenja javnih sredstev ter boljše in pravočasno načrtovanje investicij," je poudaril Han.

Pri ukrepih so se po njegovih besedah osredotočili na krepitev produktivnosti, zeleni in digitalni prehod, raziskave in razvoj, spremembo poslovnih modelov, krepitev kompetenc ter povečevanje dodane vrednosti.

Za nova interventna posojila za omilitev posledic energetske krize, ki bodo namenjena za investicije in obratna sredstva, bo skupno namenjenih 110 milijonov evrov oziroma 36,1 odstotka vseh razpisanih sredstev. Gre za vzpostavitev novih finančnih instrumentov pri Slovenskem podjetniškem skladu in SID banki na osnovi zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize.

Za gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij bo na voljo 83,1 milijona evrov oziroma 27,2 odstotka vseh razpisanih sredstev, za raziskave in razvoj 33,9 milijona evrov oziroma 11,1 odstotka, za podjetništvo in internacionalizacijo 29,3 milijona evrov oziroma 9,6 odstotka, za šport 16,8 milijona evrov oziroma 5,5 odstotka, za spodbujanje lesnopredelovalne industrije 13 milijonov evrov oziroma 4,3 odstotka, za spodbujanje razvoja turizma 10,7 milijona evrov oziroma 3,5 odstotka, za krožno gospodarstvo pa 8,2 milijona evrov oziroma 2,7 odstotka vseh razpisanih sredstev.

Pet razpisov, ki imajo roke za oddajo vlog v letošnjem letu, je po besedah generalnega direktorja direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo Jerneja Salecla že objavljenih, 23 novih razpisov pa bo ministrstvo objavilo postopno do konca letošnjega leta.

Kot je poudarila vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za razvojna sredstva Sibil Klančar, bodo predvidoma še 17 razpisov v skupni vrednosti 329,5 milijona evrov objavile izvajalske institucije in SID banka.

Viri financiranja 28 letošnjih razpisov so državni proračun in evropska sredstva. 62 odstotkov spodbud je nepovratnih, 34 odstotkov povratnih, pri ostalih pa gre za kombinacije nepovratnih in povratnih finančnih sredstev.

Časovnica predvidenih letošnjih objav in okvirne usmeritve posameznih javnih razpisov so objavljene na spletnih straneh gospodarskega ministrstva. Kot je izpostavila Klančar, bodo časovnico sproti posodabljali. Področji športa in rokodelstva ter ostale načrtovane prilagoditve portfelja razvojnih spodbud pa bodo v načrt vnesli predvidoma spomladi.

Lani so gospodarstvu zagotovili več kot 700 milijonov evrov razvojnih sredstev, s čimer so podprli skoraj 5000 projektov v gospodarstvu in turizmu, je poudaril Han. To ne vključuje dodatnih ukrepov pomoči gospodarstvu v času energetske krize, sprejetih z interventno zakonodajo konec lanskega leta.