V Kinodvoru maraton filmov po izboru Marcela Štefančiča

Kinodvorovo platno bo danes od popoldneva do polnoči rezervirano za vsakoletni maraton slovenskih filmov. Izbor je tudi tokrat opravil Marcel Štefančič jr. Izbor petih filmov od Franceta Štiglica do Filipa Robarja Dorina so poimenovali Slovenski filmi, ki jih vse preredko vidimo.

V Kinodvoru maraton filmov po izboru Marcela Štefančiča

Maraton bo ob 14. uri uvedel film Ko zorijo jagode Rajka Ranfla. Mladinski film po istoimenskem romanu Branke Jurca v ospredje postavlja Jagodo, ki v zgodbi, v kateri je razpeta med ljubeznijo in prijateljstvom, po oceni Štefančiča rešuje velike slovenske socialne probleme. Film z letnico 1978 je bila ena od uspešnic z mladinsko tematiko v tistem obdobju, poleg Sreče na vrvici in To so gadi.

Štiglic bo v maratonu predstavljen s filmom Trst, ki ga je posnel leta 1951 po prvem celovečercu Na svoji zemlji. Če je bil prvi uspešen, je bil Trst, v katerem je skušal režiser nasloviti povojni "boj za Trst", polomija. Slovenski časopisi so objavili samo eno recenzijo, pa čeprav je Trst deloval kot nadaljevanje Na svoji zemlji. Prvi se je končal s pogledom na Trst, Trst pa se je dogajal v Trstu. Film so sicer snemali na Reki, Štiglic pa je s tem po mnenju Štefančiča priznal, da je Trst izgubljen.

Maraton se bo nadaljeval z Minuto za umor Janeta Kavčiča iz leta 1962. Stefančič ga je označil za prvi slovenski hitchcockovski triler, saj se začne kot Hitchcockov Psiho, le da Marion v podobi Janet Leigh zamenja gastarbajter Koh v podobi Vanje Dracha, ki se po dolgih letih vrne v Slovenijo.

"Ker izgleda kot glavni junak, se gledalec identificira z njim, toda tudi on nenadoma in sunkovito izgine iz filma: nekdo ga vrže z vrha triglavskega Ljubljanskega nebotičnika. Gledalec tako ostane brez lika, s katerim bi se lahko varno identificiral. Preostanejo mu le liki, ki pod svojo vsakdanjo masko morda skrivajo morilsko naturo: eden izmed njih je morilec. Vsakdo je lahko morilec," je zapisal ob filmu.

Sledil bo film Jožeta Babiča Po isti poti se ne vračaj iz leta 1965. Prikazuje sezonske delavce iz Bosne in njihov vsakdan, ki ga poleg pretepov, alkohola, nogometa in bežanja spremljajo tudi nezaželene zveze s slovenskimi dekleti, nostalgija po domačih krajih in zasmehovanje pravih Slovencev. Kot je zapisal Štefančič, je bil za tisti čas angažiran, družbeno-kritičen, črnovalovski, toda muslimana, Alijo in Ahmeta, sta igrala Slovenca Jože Zupan in Miha Baloh, kar je spominjalo na stare, arhaične, predmoderne filme, v katerih so temnopolte igrali belci.

Za konec maratona bodo prikazali še Ovne in mamute Robarja Dorina, še en film na temo priseljenih delavcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Kot je zapisal kurator programa, je film iz leta 1985 premogel toliko treznosti, poguma in smisla za socialno geografijo, da je slovenski odnos do "južnjakov" problematiziral in obračunal s slovensko nestrpnostjo.

Image

KONTAKT
urednistvo@adriainfo.si

T: 070 44 11 41

 

 

 

UREDNIŠTVO:
urednistvo@adriainfo.si

OGLAŠEVANJE:
oglasi@adriainfo.si

Vesti

Vse vesti
0