Mineva četrt stoletja od velikonočnega potresa na Bovškem

Najmočnejši potres 20. stoletja z žariščem v Sloveniji je poškodoval ogromno stavb v Bovcu in okolici. Obnova je bila končana leta 2009, a vsi poškodovani objekti niso bili obnovljeni. Državno tehnično pisarno, ki je skrbela za obnovo, so zaprli pred nekaj dnevi.

Kot se je ob obletnici spomnil bovški župan Valter Mlekuž, je bilo po potresu 12. aprila 1998 v Bovcu, Čezsoči in drugih krajih bovške občine veliko objektov nevarnih in jih je bilo potrebno podreti.

"Vsi smo še vedno v šoku, ko se spominjamo tistega trenutka, tiste velike noči, ko je streslo Bovško dolino. Precej se je naredilo po tistem potresu, Bovec je postal lepši, veliko starih stavb se je porušilo in nekatere naredilo na novo. Nekateri so kolebali, kaj bi naredili, zato smo še enkrat pozvali, naj vendarle prijavijo in obnovijo svoje domove, saj je dolina precej potresno nevarna," je za STA dejal Mlekuž.

Tudi danes je še nekaj poškodovanih objektov, predvsem občinskih, ki jih bo potrebno podreti, je povedal župan in med njimi omenil cestarsko hišo na Vršiču. Kot je dodal, je obnove potrebna tudi določena infrastruktura. V velikonočnem potresu že dodobra načete objekte in drugo infrastrukturo je namreč še dodatno poškodoval močan potres, ki je Posočje stresel šest let kasneje.

Nekaj objektov je zaradi težav pri urejanju lastništva, parcel, dedovanja in podobno še v postopku popotresne obnove. Ravno v teh dneh, 1. aprila, je sicer vrata zaprla državna tehnična pisarna v Tolminu, ki je bdela nad popotresno obnovo, zato bo potrebno odslej s tem povezana vprašanja reševati na pristojnem ministrstvu v Ljubljani. Država je sicer za popotresno obnovo, ki je trajala dobrih deset let, namenila 100 milijonov evrov.

"Po obnovi Posočja je ostalo precej izkušenj, ki so zelo dragocene in jih ne smemo zanemariti ali pozabiti. Predvsem se je treba pripraviti na morebiten potres v večjem urbanem središču, kjer tak pristop, kot je bil v Zgornjem Posočju, verjetno ne bi bil učinkovit," je ob obletnici potresa za STA dejal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ki je v preteklosti kot župan Občine Tolmin prav tako sodeloval pri popotresni obnovi.

Velikonočni potres aprila 1998 je bil z magnitudo 5,6 najmočnejši v 20. stoletju z žariščem na območju Slovenije, njegovi največji učinki na površju pa so dosegli od VII. do VIII. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). Posočje stresel ob 12.55, ravno v času, ko so bile mnoge družine pri velikonočnem kosilu.

Žarišče potresa je bilo med dolino Lepene in Krnskim gorovjem, v globini okoli osem kilometrov. Prizadel je naselja v 16 občinah zahodne in severozahodne Slovenije, čutili pa so ga prebivalci celotne Slovenije in posameznih delov devetih držav - od Hrvaške do Švice in celo Nemčije.

V potresu je bilo poškodovanih več kot 4000 objektov, ni pa bilo smrtnih žrtev. Poleg velike gmotne škode na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem, ocenjena je bila na 37 milijonov evrov, je povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi, nastali so številni skalnati podori. Sledilo je več tisoč popotresnih sunkov; eden od njih je 6. maja 1998 dosegel magnitudo 4,2.

Najbolj prizadeti so bili kraji v bližini žarišča potresa pod Krnskim pogorjem - Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd, Bovec, Čezsoča, Kal Koritnica, Soča, Trenta in Lepena.

Dobrih šest let kasneje, 12. julija 2004, je Zgornje Posočje, ki je že sicer demografsko ogroženo, stresel nov rušilni potres z magnitudo 4,6. Žarišče je imel blizu Drežniških Raven, le 1,5 kilometra zahodno od žarišča potresa leta 1998.

Potres leta 2004 je povzročil škodo na nekaterih že saniranih stavbah, na objektih, ki še po potresu 1998 niso bili obnovljeni, pa tudi na objektih, ki v prejšnjem potresu niso bili poškodovani. Finančna sredstva za obnovo po potresu leta 2004 bodo po oceni dosegla 80 milijonov evrov.