Pred člani ESS razprava o predlogih zakonov o ZZZS in digitalizaciji v zdravstvu

O obeh naj bi sicer razpravljali že 24. marca, a vladna stran do takrat še ni pripravila izhodišč o prenovi ZZZS, ki so jih pred razpravo želeli socialni partnerji.

Osnutek zakona med drugim predvideva več sprememb pri upravljanju zdravstvene blagajne. S 45 na 11 bi zmanjšali število članov skupščine, namesto generalnega direktorja pa bi bil poslovodni organ zavoda tričlanska uprava, je razvidno iz osnutka zakona. Zakon bi se začel uporabljati 1. septembra 2023.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, sicer tudi predsednik ESS, je v ponedeljek ocenil, da je krčenje organov upravljanja na način, kot ga predlaga vlada, problematično. Prav tako meni, da tak predlog krči avtonomijo ZZZS. Tako on kot kot predsednica upravnega odbora ZZZS Irena Ilešič Čujovič se sprašujeta, zakaj je za predlagane rešitve potreben samostojen zakon, ko pa bi jih lahko naslovili z novelo obstoječega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Člani ESS bodo imeli na mizi tudi predlog zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu. Ta med drugim predvideva, da bodo morali vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti zdravstveno dokumentacijo posredovati v centralni zdravstveni informacijski sistem. Za vzdrževanje in razvijanje centralnega sistema bi oblikovali javno podjetje. Zakon namesto dosedanjih okoli 80 zbirk podatkov ob tem določa šest krovnih zbirk podatkov, kamor je mogoče umestiti vse potrebno zdravstveno dokumentacijo in druge podatke. Kartica zdravstvenega zavarovanja ne bi bila več potrebna, saj bo njeno vlogo prevzela nova biometrična osebna izkaznica. Sredstva bi zagotovili iz proračuna, ZZZS in evropskih sredstev.

Po seji ESS pa sledi še javna predstavitev zakonskih predlogov na novinarski konferenci ministrstva za zdravje.