Slovenija v evropski strategiji vračanja migrantov pogreša konkretne aktivnosti

Notranji ministri članic EU, med njimi slovenska ministrica Sanja Ajanović Hojnik, na zasedanju obravnavajo operativno strategijo za učinkovitejše vračanje migrantov, ki zaradi zavrnitve prošnje za azil niso upravičeni do bivanja v EU, ter sodelovanje s tretjimi državami pri tem.

Ključni cilj predloga strategije, ki ga je pripravila komisija, je okrepiti delovanje sistema vračanja. Povečati je treba število vrnitev ljudi, vračanje bi moralo poleg tega potekati bolj gladko in pa v skladu z evropskimi vrednotami in temeljnimi pravicami, predvideva strategija.

Na MNZ poudarjajo, da morajo za podrobnejšo oceno strategijo podrobno preučiti. Ob tem so poudarili, da je bistveno njeno izvajanje v praksi, zato pogrešajo predloge konkretnih aktivnosti.

Na ministrstvu so zapisali, da sicer v številnih članicah ostaja prostor za izboljšanje učinkovitosti politik vračanja, tudi v Sloveniji, vendar pa vračanja ni mogoče izvajati brez sodelovanja tretjih držav. Njihovo nesodelovanje pri ponovnem sprejemu je eden glavnih razlogov za nizko stopnjo vračanja na ravni EU, so dodali.

Slovenija meni, da mora biti vračanje trajnostno, predvsem pa podprto s programom reintegracije, kakor tudi z usmerjeno razvojno in gospodarsko pomočjo, ki bo obravnavala in tudi zajezila vzroke za migracije.

Želi si več odločnosti pri uporabi orodij, kot je mehanizem iz člena 25a vizumskega zakonika, ki omogoča uvedbo določenih omejitev pri vizumski politiki v odnosu do države, ki ne sodeluje v zadovoljivi meri. Doslej je EU tovrstne omejitve uvedla zgolj za Gambijo.

Po navedbah ministrstva se je doslej uporaba tega vzvoda izkazala kot prepočasna in preveč zapletena, s čimer se načenja tudi kredibilnost EU. Slovenija pozdravlja, da se v nabor orodij vključijo tudi drugi vzvodi, kot so tisti na področju trgovinske politike. Pri vsem tem pa je ključno, da države članice sledijo interesom skupnosti, saj gre za začasne ukrepe, ki jih je mogoče odpraviti takoj, ko se pokaže napredek.

Slovenija se s težavami sooča predvsem pri vračanju v države Severne Afrike - Alžirijo, Maroko in Tunizijo - ter Iran. Težave se pojavljajo zaradi dolgotrajnih postopkov, povezanih z identifikacijo tujca in tudi dejansko izvedbo vračanja. Veliko tujcev v postopkih vračanja ne želi sodelovati, prav tako velik del tretjih držav nima interesa za izdajo potrebnih dokumentov, ki bi omogočale njegovo vrnitev.

Slovenske oblasti so leta 2021 odredile vrnitev 1365 oseb, a jih je bilo dejansko vrnjenih le 135 oziroma okoli 10 odstotkov, kažejo podatki Evropske komisije. Na ravni EU je ta delež znašal približno petino.