Slovenija za okrepitev zmogljivosti za gašenje iz zraka na ravni EU

"Premier Robert Golob je dal jasno usmeritev, da se okrepi zmogljivosti države za gašenje iz zraka ter pripravi celovita rešitev, katere zmogljivosti je možno in smotrno nabaviti v najkrajšem možnem času. Upoštevajoč razmere, s katerimi se ob vse bolj obsežnih in pogostih naravnih nesrečah soočajo številne članice, bo Slovenija podala tudi pobudo za dodatno okrepitev tovrstnih zmogljivosti na ravni EU," so v Golobovem kabinetu odgovorili na vprašanje, ali bo Slovenija sodelovala pri skupnem nakupu letal za gašenje kanader.

V kabinetu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča so pojasnili, da so se s šestimi državami članicami, med katerimi ni Slovenije, dogovorili o nakupu 12 kanaderjev, ki bodo floto evropske strateške rezerve rescEU okrepili do leta 2029. Do leta 2026 naj bi EU prejela najmanj dve letali. Tako bo imela stalno rescEU floto, saj bodo letala v njeni lasti.

Kot je že med sredinim obiskom požarišča na Krasu povedal evropski komisar iz Slovenije, so marca v pogajanjih s proizvajalcem letal za gašenje dosegli dogovor, da bo ponovno zagnal proizvodnjo kanaderjev, ki je več let stala.

"Zdaj pa je na državah članicah, tistih, ki so se vključile v ta projekt, da podpišejo zavezujoče pogodbe o nakupu in s tem bo ta proizvodnja ponovno zagnana," je povedal. V njegovem kabinetu so pojasnili, da so to Hrvaška, Portugalska, Španija, Francija, Italija in Grčija.

Dokler EU ne bo imela svoje stalne flote, pa bo še naprej vsako leto vzpostavila začasno oziroma tranzicijsko. Za letos so Hrvaška, Francija, Grčija, Italija, Španija in Švedska zanjo zagotovile 12 letal in en helikopter za gašenje, ki so v izrednih razmerah na razpolago drugim državam članicam. O tem, kam jih bodo poslali, se skupaj odločijo lastnice letal in Evropska komisija.

Komisija financira vzdrževanje in intervencije zrakoplovov, ki so jih države odobrile za rescEU, ki je del evropskega mehanizma civilne zaščite. Za to bo v letošnjem poletju namenjenih 14,7 milijona evrov.

Obenem Bruselj državam članicam s finančnimi sredstvi pomaga pri vzdrževanju, popravilih in delovanju zrakoplovov, ki v osnovi delujejo na nacionalni ravni, a z njimi pomagajo tudi drugim državam.

V letošnjem poletju pa prvič posreduje in finančno podpira tudi premestitve gasilcev in gasilskih vozil v druge države članice. V Grčiji bodo tako to poletje skupno nameščeni 204 gasilci iz šestih drugih članic, kjer je nevarnost požarov manjša.

V okviru evropskega mehanizma civilne zaščite tuji gasilci pomagajo tudi pri gašenju požarov na Krasu. Med drugim so se odzvale Hrvaška, ki pomaga s kanaderjem, helikopterjem in gasilsko enoto s cisterno, Slovaška, ki prispeva helikopter s posadko in veliko cisterno z vodo, Srbija z dvema helikopterjema s posadkama in Avstrija z enim helikopterjem, so za STA pojasnili na upravi za zaščito in reševanje.

Na podlagi bilateralnega sporazuma o sodelovanju ob naravnih in drugih nesrečah je v prvih dneh pomoč za gašenje iz zraka zagotovila tudi Italija. Dva helikopterja pa je v okviru sodelovanja s Slovensko vojsko zagotovila Madžarska.

"Dejstvo je, da je trenutna situacija v velikem delu Evrope kritična, imamo sočasne hude požare v številnih državah, od Portugalske, prek Španije, Francije, Italije, Hrvaške, tudi Grčije in seveda tudi v Sloveniji. To pomeni veliko obremenitev za nacionalne zmogljivosti v vseh teh državah in seveda zato dobimo tudi zaprosila za pomoč," je ob obisku na Krasu povedal komisar Lenarčič.

Kot je ponazoril, so lani v celotnem poletju, ki je bilo glede požarov drugo najhujše doslej, prejeli devet zaprosil iz devetih držav članic. Letos pa so že pri petih prošnjah, pa požarna sezona, ki običajno traja od junija do konca septembra, ni še niti na polovici, je povedal.

"Mislim, da je ne glede na to težko situacijo prišla do izraza solidarnost v Evropi, države so si pomagale, čeprav so imele tudi same težave, tudi Slovenija je dobila to pomoč," je še povedal evropski komisar za krizno upravljanje.