V letu 2023 najmanj rojstev doslej, matere ob prvem otroku povprečno stare skoraj 30 let
Leto 2023 je prineslo zgodovinsko nizko število rojstev v Sloveniji. Rodilo se je 16.989 otrok, kar je najmanj odkar statistični urad beleži tovrstne podatke, torej od leta 1922. Med novorojenčki je bilo 8677 dečkov in 8312 deklic, na tisoč prebivalcev pa se je rodilo osem otrok. Tudi začasni podatki kažejo, da bo število rojstev med najnižjimi do zdaj.
Povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka je znašala 29,7 leta, ob rojstvu katerega koli otroka pa 31,1 leta. Obe številki sta najvišji v zgodovini spremljanja. V primerjavi z letom 2019 se povprečna starost mater ni bistveno spremenila.
V zakonski zvezi je bilo rojenih 7383 otrok, neporočenim materam pa 9606, kar pomeni, da je bil delež otrok rojenih zunaj zakona 56,5 odstotka. Delež otrok, ki jih rodijo neporočene matere, se je začel večati po šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil najnižji – okoli devet odstotkov. Leta 2007 so prvič neporočene matere rodile več kot polovico otrok, od leta 2011 pa se delež giblje okoli 57 odstotkov.
Povprečna starost poročenih mater je bila 31,3 leta, medtem ko so bile neporočene matere v povprečju stare 30,9 leta. Povprečno se je v lanskem letu na dan rodilo 47 otrok, največ jih je bilo rojenih v petek, 12. maja (72), najmanj pa v nedeljo, 17. decembra (24).
Po podatkih iz leta 2021 je bilo med ženskami, starimi najmanj 15 let, nekaj manj kot četrtina takih, ki še niso rodile. Med materami je bilo največ takih z dvema otrokoma (54 odstotkov), sledile so matere z enim otrokom (27 odstotkov) in tiste s tremi otroki (15 odstotkov).
Slovenija pa izstopa po visoki delovni aktivnosti mater. Med ženskami, starimi od 18 do 64 let, z dvema otrokoma je bila lani stopnja delovne aktivnosti 86,2 odstotka, kar jo uvršča na drugo mesto v EU, za Švedsko. Med materami s tremi otroki ali več je Slovenija s 77,5 odstotka na četrtem mestu v Uniji. Višjo delovno aktivnost imajo na Danskem, Švedskem in Malti.
