V naslednjih petih letih za popoplavne ukrepe do sedem milijard evrov

Predlagani rebalans sicer za pomoč prizadetim in sanacijo namenja 520 milijonov evrov.

Kot je poudaril predsednik vlade, bodo na vladi v naslednjih tednih pripravili predlog zakona o obnovi, ki bo predvidel, da se za sanacijo avgusta poplavljenih območij v prihodnjih letih nameni med 6,7 in sedem milijard evrov. Pri tem želijo ta območja ne le povrniti v prejšnje stanje, temveč jih sanirati na način, da bodo "bistveno bolj odporna na podobne ujme".

V nadaljevanju je popisal načrte, kako do prvih milijard evrov, potrebnih za odpravo neposredne škode. 520 milijonov evrov bodo priskrbeli s predlaganim rebalansom letošnjega proračuna.

Najpomembnejši vir, skupaj okoli dve milijardi evrov, naj bi bila evropska sredstva, od tega 400 milijonov nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada, približno 800 milijonov iz prerazporeditev kohezijskih sredstev, 750 milijonov evrov pa iz dodatnih povratnih sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost po koronski krizi.

Kot je v zvezi s slednjim spomnil Golob, je o tem v sredo že obvestil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, danes pa bodo vlogo tudi formalno poslali v Bruselj.

Poleg omenjenih sredstev bo vlada skozi prerazporeditve integralnih proračunskih sredstev in prihranke pri proračunski porabi po Golobovih besedah pridobila še okoli 1,1 milijarde evrov, okoli 1,3 milijarde evrov si obeta od solidarnostnih prispevkov, 350 milijonov evrov pa naj bi neposredno pokrile zavarovalnine, ki jih bodo zavarovalnice izplačale prizadetim fizičnim ali pravnim osebam, je nanizal.

"Prav je, da se zavedamo dimenzij in koliko bodo prispevali posamezni deležniki," je nadaljeval premier. Ob tem je menil, da mora tisti, ki ima več, več tudi prispevati.

"Prepričani smo, da je ta konstrukcija uravnotežena, izvedljiva in kot taka ne bo posegala v posegala v razvojne prioritete," je podčrtal. Delovanja Slovenije se ne sme zaustaviti, je dodal.

Pogovore v to smer je ob robu današnje izredne seje DZ v pogovoru z novinarji pozneje potrdil tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Vlada je po njegovih besedah že spremenila finančne prioritete, na ministrstvih so že prilagodili projekte za letos, še bolj jih bodo v letih 2024 in 2025.

Kot je napovedal, bodo kmalu znova odprli kohezijski program za obdobje 2021-2027, saj bo poraba na njegovi osnovi po ministrovih besedah stekla prihodnje leto. Precej sredstev za obnovo naj bi namreč država dobila z reprogramom prioritet za porabo kohezijskih sredstev v tekočem finančnem okvirju.

Pomemben vir bo, tako Boštjančič, tudi dodatno zadolževanje. "Glede tega je še veliko neznank," je opozoril. Država se bo zadolžila prek mehanizma za okrevanje in odpornost, za kar je vlada sklep sprejela v sredo, o ugodnih kreditih pa se že pogovarjajo tudi z multilateralnimi bankami, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropska investicijska banke (EIB), je razkril minister.

V zvezi s solidarnostnimi prispevki pa je izpostavil, da ta del še ni dorečen in da politiki v zvezi s tem radi "dajejo kakšne všečne izjave, ki imajo ali nimajo veliko stika z realnostjo". Ponovil je, da gre politika vlade v smer, da tisti, ki imajo več, prispevajo več.

Vlada naj bi s solidarnostno soboto in obveznim prispevkom po prvotnem predlogu interventnega zakona zbrala 150 milijonov evrov letno, glede na dopolnilo, potrjeno v sredo na matičnem odboru, s katerim so v osnovo za obračun obveznega solidarnostnega prispevka dodali še dohodke iz kapitala in oddajanja v najem ter poslovno uspešnost, pa še med pet do šest milijonov evrov več, je pojasnil minister. Predlog zakona sicer pravkar pretresa DZ.

Premier Golob pa je danes spomnil še, da je vlada obnovo po poplavah zaupala strokovnjakom. "Upam, da se bo politika na tem področju v vseh segmentih umaknila iz obnove, ker je to edini način, da bo ta obnova hitra, učinkovita in da bodo ljudje na koncu res lahko normalno zaživeli," je sklenil.