Danska preiskuje domnevne ruske prelete dronov nad letališči, govori se o hibridnem napadu
Danska se sooča z resnim varnostnim izzivom po vrsti preletov neidentificiranih dronov nad civilnimi in vojaškimi letališči, ki so v minulih dneh povzročili večurno zaprtje več terminalov ter sprožili preplah v vrhu države in pri zaveznikih v Natu. Primer zdaj preiskujejo danska policija, obveščevalne službe in obrambne strukture, ob tem pa se povečuje sum, da za dogodki stoji Rusija.
Dogodki sovpadajo s prisotnostjo ruske vojaške ladje Alexander Shabalin, ki je bila v času incidentov le 12 kilometrov od danske obale, čeprav v mednarodnih vodah. Preleti dronov so zajeli letališča v Aalborgu, Esbjergu in Sønderborgu ter tudi vojaško letalsko bazo Skrydstrup. Načelnik danske policije Thorkild Fogde je potrdil, da so podatki o ladijskem prometu, vključno z morebitno vpletenostjo t. i. »fantomske flote«, vključeni v preiskavo.
Vodja notranje varnostne službe PET, Finn Borch, opozarja na visoko tveganje za sabotažo s strani Rusije. Premierka Mette Frederiksen pa je šla še dlje in dogodke označila za »najresnejši napad na kritično infrastrukturo v državi«. Ob tem je poudarila, da gre za del širše »hibridne vojne«, ki že vpliva tudi na druge evropske države. O zadevi se je že pogovarjala z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem.
Vladni uradniki incident obravnavajo kot organizirano operacijo. Obrambni minister Troels Lund Poulsen je dejal, da gre za dejanje profesionalnega akterja, katerega namen ni neposreden napad, temveč povzročanje negotovosti in strahu. Pravosodni minister Peter Hummelgaard je napovedal okrepitev sistemov za zaznavanje in nevtralizacijo dronov, a je priznal, da naprave do zdaj še niso bile sestreljene zaradi varnosti civilistov.
Incident se dogaja v ozračju povečanih napetosti po vsej regiji. Ruski droni so v zadnjih tednih kršili zračni prostor Poljske in Romunije, ruski lovci pa estonskega. Poleg tega so bila letališča v Berlinu in Bruslju tarča kibernetskih napadov. Vse to kaže na širši vzorec prikritih operacij, namenjenih destabilizaciji držav članic EU in Nata.
Čeprav Rusija zanika vpletenost, jo mnogi dogodki postavljajo v središče sumov. Rusko veleposlaništvo v Københavnu je obtožbe zavrnilo kot »orkestrirano provokacijo«, a časovno sovpadanje s prehajanjem Alexandra Shabalina in valom preletov za mnoge ostaja preveč očitno, da bi bilo naključno.
V ozadju potekajo razprave o morebitnem aktiviranju 4. člena Severnoatlantske pogodbe, ki predvideva posvetovanje med državami članicami v primeru ogroženosti. Vprašanje bo verjetno dobilo več pozornosti že v prihodnjih dneh, saj bo prav Danska gostila vrh Evropske unije.
Za zdaj so letališča ponovno operativna, a Danska se je znašla v zahtevni poziciji – dokazati, da je pripravljena zaščititi svojo infrastrukturo pred sodobnimi, prikritimi grožnjami, ki se vse pogosteje odvijajo pod pragom konvencionalnega konflikta.
