EU s prvo pobudo za protidronski zid, v ospredju zaščita vzhodne Evrope

Srečanje je neposreden rezultat napovedi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v govoru o stanju Unije, 10. septembra letos, kjer je izpostavila pomen zaščite evropskega zračnega prostora pred napadi z droni. Cilj projekta je oblikovanje mehanizma, ki bo omogočil hitrejše, usklajeno in učinkovitejše odzivanje na vse večje varnostne grožnje, zlasti na vzhodnih mejah Unije.

Na srečanju bodo sodelovale predvsem države, ki se neposredno soočajo z možnostjo ruskih napadov – Estonija, Latvija, Litva, Finska, Poljska, Romunija in Bolgarija – ter Slovaška in Danska. Slednja je bila letos že prisiljena zapreti letališče v Københavnu zaradi incidenta z neidentificiranim dronom. Povabljena je tudi Ukrajina, katere izkušnje v vojni veljajo za neprecenljive pri oblikovanju učinkovitega obrambnega sistema.

»Ne začenjamo iz nič,« je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Thomas Regnier in poudaril, da gre za nadaljevanje že začrtanega delovnega načrta, ki se zaradi zadnjih dogodkov dodatno pospešuje.

Projekt bo večnacionalen, z državami članicami kot nosilkami konkretnih zmogljivosti, medtem ko bo Evropska komisija zagotovila tehnično in finančno podporo. Cilj petkovega srečanja je opredeliti, kaj lahko države že prispevajo – od radarjev do sistemov za prestrezanje brezpilotnih letal.

Del projekta bo financiran iz novega Evropskega programa obrambne industrije (EDIP), ki predvideva 1,5 milijarde evrov sredstev za obdobje 2025–2027. Poleg tega je Komisija sprožila posojilni instrument SAFE, vreden do 50 milijard evrov, s katerim bodo države lahko sofinancirale skupne varnostne naložbe. Vloge za ta sredstva morajo države članice oddati do 30. novembra.

EU pričakuje, da bodo ti instrumenti spodbudili tudi industrijsko sodelovanje na področju obrambe in pripomogli k večji strateški avtonomiji, zlasti v kontekstu naraščajočih napetosti z Rusijo.

Komisija ostaja v rednem stiku z vsemi državami članicami, saj projekt ne zadeva zgolj obmejnih držav, ampak varnost vseh državljanov Unije. 1. oktobra bo v Københavnu potekalo še neformalno srečanje voditeljev držav članic, kjer bo tema skupne zračne in kibernetske obrambe ena osrednjih točk razprave.

Petkovo srečanje se tako kaže kot prvi konkreten korak v smeri vzpostavitve usklajenega evropskega obrambnega sistema proti napadom z brezpilotnimi letali. Bruselj poudarja, da namen projekta ni nadomestiti nacionalnih zmogljivosti, temveč jih dopolniti z enotnim odzivnim mehanizmom. Evropska komisija verjame, da bo protidronski zid v prihodnje postal eden ključnih stebrov skupne varnostne politike.