Leto 2024 v Evropi zaznamovano z najhujšo vremensko katastrofo in rekordnimi temperaturami
Leto 2024 je bilo za Evropo najtoplejše od začetka meritev, hkrati pa tudi eno najbolj tragičnih. Po podatkih Poročila o stanju evropskega podnebja, ki sta ga pripravila Copernicus in Svetovna meteorološka organizacija (WMO), je vremenska ujma DANA oktobra terjala kar 232 življenj, večinoma v španski Valencii. Skupno je bilo v vremenskih nesrečah po Evropi lani ubitih najmanj 335 ljudi, kar je najhujša vremenska katastrofa na celini doslej.
Poročilo izpostavlja, da je Evropa celina, ki se najhitreje segreva. Lani so bile v skoraj polovici evropskega ozemlja zabeležene rekordne temperature, vročinski valovi pa so bili najdaljši doslej. Jugovzhodna Evropa je doživela rekordnih 66 dni močnega toplotnega stresa in 23 tropskih noči. Hkrati so bile zabeležene tudi rekordne izgube ledeniške mase v Skandinaviji in na Svalbardu, morska površina pa je bila v povprečju 0,7 °C, v Sredozemlju pa celo 1,2 °C nad dolgoletnim povprečjem.
Evropa je ob tem izkusila izrazito vremensko nasprotje – vzhod je trpel zaradi suše, zahod pa je bil izpostavljen nadpovprečnim padavinam. Rečne poplave so prizadele 413.000 ljudi, škoda na infrastrukturi je znašala 16,5 milijarde evrov. Močno so bile prizadete tudi države srednje in vzhodne Evrope, predvsem med septembrskim neurjem Boris, ki je prizadel Nemčijo, Avstrijo, Poljsko, Madžarsko, Češko, Slovaško, Romunijo in Italijo.
Generalna sekretarka WMO Celeste Saulo je ob objavi poročila opozorila: »Vsaka dodatna stopinja šteje. Tveganja za naša življenja in gospodarstva se večajo. Potrebno je hitro ukrepanje in večja skupna prizadevanja za prilagajanje na podnebne spremembe.«
Po ocenah strokovnjakov bi lahko globalno segrevanje za 1,5 °C vodilo do kar 30.000 smrtnih žrtev letno zaradi vročine v Evropi. Opozorila so jasna: evropske družbe bodo morale postati odpornejše, saj bo skrajno vreme vse pogostejše in uničujoče.
