Ruski preboj na vzhodu pred vrhom Trump–Putin sprožil zaskrbljenost med ukrajinskimi podporniki
Le nekaj dni pred načrtovanim vrhom med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom na Aljaski so ruske sile prebile ukrajinsko obrambno linijo severno od mesta Pokrovsk. Ukrajinski vojaki poročajo o zmedi in paničnih razmerah, saj še vedno poskušajo določiti točne pozicije napredujočega sovražnika.
Častnik enaindevetdesete brigade, znan pod imenom Shtyk, je dejal, da je ruski preboj prodrl vsaj deset kilometrov globoko in prekinil pomembno oskrbovalno pot. Hkrati opozarja, da razmere na terenu ostajajo kaotične, saj ni bilo pravočasnih odločitev, obramba ni bila utrjena, in ni bilo dovolj ljudi za takojšnjo utrditev položajev. Ukrajinske elitne enote so zdaj vpoklicane za zajezitev nadaljnjega prodora.
Na prvi bojni črti se utrujenost kopiči. Po treh letih in pol vojne vojaki opozarjajo, da morala peša, kritike vodstva pa naraščajo. Kljub temu zavračajo vsakršne govorice o ozemeljskih koncesijah, ki jih v Washingtonu obravnavajo kot potencialni del mirovnega dogovora. Poveljnik dronov 30. brigade, znan kot Deputy, opozarja, da bodo ukrajinski vojaki vedno nasprotovali vsaki rešitvi, ki temelji na »slabem miru«. V primeru, da bi bil tak dogovor sprejet, sam napoveduje, da bo slekel uniformo in se nikoli več ne vrnil.
Na terenu, v jarkih pri Chasiv Yaru, so ukrajinske sile obdržale ozke pasove kljub dolgoletnim ruskim napadom. Poveljnik čete 56. brigade z bojnim imenom Jabalí izpostavlja nesorazmerje izgub – Rusija naj bi izgubila deset vojakov za vsakega padlega Ukrajinca – in poudarja, da bi morebiten umik pomenil izdajo padlih soborcev.
V ospredju diplomacije ostaja petkov vrh med Trumpom in Putinom, ki bo potekal brez prisotnosti Ukrajine ali njenih evropskih zaveznikov. Govorice o tem, da bi pogovori lahko segali onkraj vojne v Ukrajini in vključevali odpravo sankcij ter sodelovanje na Arktiki, burijo duhove. Po nekaterih poročilih naj bi ruski uradniki ameriškim pogajalcem ponudili zamisel o "izmenjavi" – priznanje ruske oblasti nad zasedenimi deli Donbasa v zameno za zagotovilo, da ne bodo napadli drugih območij.
Zadnje informacije kažejo, da je Trump v preteklih mesecih grozil Putinu s hudimi sankcijami, če ne ustavi vojne, kar naj bi prineslo napredek v tajnih pogajanjih. A obisk Trumpovega posebnega odposlanca Stevea Witkoffa v Moskvi naj bi pogajanja ponovno oddaljil. Viri trdijo, da ni dobro razumel Putinovih predlogov in je odprl možnosti, ki bi za Ukrajino pomenile izgubo nadzorovanega ozemlja.
V sredo so evropski voditelji, predsednik Volodimir Zelenski in Trump sodelovali na virtualnem vrhu pod vodstvom nemškega kanclerja Friedricha Merza. Po skupnem mnenju mora vsak dogovor vključevati Ukrajino in slediti popolnemu premirju. Merz je dejal, da Trump v veliki meri deli stališča evropskih zaveznikov, vendar podrobnosti ni razkril.
Na vzhodni fronti takšne diplomatske igre ne pomenijo veliko. Vojaki, kot je Boar, ki je zadnje tedne preživel v neposrednih spopadih, opozarjajo, da prava avtoriteta ni v oddaljenih pogajalskih sobah, temveč v tovariših, ki tvegajo življenje. »Avtoriteta je Saša, ki je pod ognjem rešil 300 ljudi, Vasja, ki nosi radijske postaje tja, kjer si drugi ne upajo. In to so križi nad grobovi naših padlih. Kako lahko to preprosto predamo?« se sprašuje.
