Za Finsko in zvezo Nato zgodovinski dan, v Moskvi kritični

 Finski zunanji minister Pekka Haavisto je danes na sedežu zavezništva v Bruslju ameriškemu državnemu sekretarju Antonyju Blinknu, čigar država je depozitarka za Severnoatlantsko pogodbo, predal dokumente o pristopu. S tem je Finska postala 31. članica zveze Nato.

Članice so novo zaveznico pozdravile na slovesnosti pred poslopjem Nata, na kateri so ob zvokih finske himne dvignili finsko zastavo.

"Finska je danes postala 31. članica Nata. Obdobje vojaške nevtralnosti se je končalo, začenja se novo obdobje," je na slovesnosti dejal finski predsednik Niinistö.

Povedal je, da bo Finska kot članica zavezništva prispevala h kolektivnemu odvračanju in obrambi. Ob tem je zagotovil, da bo zanesljiva partnerica, ki krepi regionalno stabilnost.

"Članstvo ni uperjeno proti nikomur, prav tako ne spreminja temeljev ali ciljev finske zunanje in varnostne politike. Finska je stabilna in predvidljiva nordijska država, ki si prizadeva za mirno reševanje sporov," je še povedal finski predsednik.

Spomnil je, da je Finska maja lani za članstvo zaprosila skupaj s Švedsko, in poudaril, da finsko članstvo v Natu ni dokončano brez švedskega vstopa. Izrazil je upanje, da se bo to zgodilo julija na vrhu zavezništva v Vilniusu.

Da si bo prizadeval za čimprejšnjo pridružitev Švedske Natu, je v nagovoru na slovesnosti ponovil tudi generalni sekretar Nata Stoltenberg.

"Finska je varnejša, Nato pa močnejši s Finsko kot članico," je še povedal. "Danes stojimo skupaj kot zavezniki. To pošilja jasno sporočilo, da ima vsak narod pravico, da izbere svojo pot, da Natova vrata ostajajo odprta in da jih nihče ne more zapreti s silo," je poudaril.

Finski vstop so pozdravili voditelji številnih zaveznic. Ameriški predsednik Joe Biden je izjavil, da je ponosen in da so zaveznice danes združene "bolj kot kadarkoli prej". Turčijo in Madžarsko je pozval, naj nemudoma ratificirata še švedski pristopni protokol.

Nemški kancler Olaf Scholz je vstop Finske na Twitterju označil za "dobro novico" in "zmago za čezatlantsko varnost". "Švedsko, ki še vedno čaka na pristop, v celoti podpiramo," je zapisal.

Uradni pristop nordijske države k zavezništvu so pozdravili tudi v Londonu. Po besedah premierja Rishija Sunaka je zavezništvo s tem "postalo močnejše in vsak od nas varnejši". Tudi on je pozval k čimprejšnjemu vstopu Švedske v Nato.

Dobrodošlico Finski je izrekel tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. "Upam, da bomo kmalu pozdravili tudi naše švedske prijatelje," je tvitnil.

Upanje, da bo tudi finska soseda čimprej postala članica Nata, je v čestitkah Finski izrazila tudi Slovenija. Njen vstop so pozdravili predsednica republike Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je zapisal, da je danes "dober dan za čezatlantsko varnost" ter da bo pridružitev Finske "povečala globalno in evropsko varnost".

Čestitkam se je prav tako pridružil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Zavezništvo je označil za "edino učinkovito jamstvo varnosti v regiji" pred rusko agresijo. "Pričakujemo, da bo vrh Nata v Vilniusu približal Ukrajino našemu evroatlantskemu cilju," je dodal.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je medtem ob prihodu na srečanje z ministrskimi kolegi iz članic Nata, ki poteka v Bruslju, dejal, da bi bilo članstvo Ukrajine v Natu najboljša rešitev za zagotavljanje evroatlantske varnosti.

Napovedal je, da bo na prvem zasedanju komisije Nato-Ukrajina na ministrski ravni po šestih letih ministre pozval k pospešitvi dobav že obljubljene vojaške opreme. Poleg tega razpravljajo o dolgoročnejšem programu Natove pomoči Ukrajini.

V Moskvi pa so medtem ocenili, da širitev Nata ogroža varnost in nacionalne interese Rusije. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je ob tem opozoril, da poteza Moskvo sili k sprejetju protiukrepov, čeprav Rusija vstop nordijske države vidi drugače kot morebiten vstop Ukrajine v zvezo.

"Razmere na Finskem se bistveno razlikujejo od razmer v Ukrajini," je zatrdil in ocenil, da so razmere v Ukrajini "ravno nasprotne in potencialno veliko bolj nevarne" kot v omenjeni nordijski državi.

Rusko zunanje ministrstvo je v ločeni izjavi sporočilo, da je Finska s pridružitvijo Natu izgubila "svojo identiteto in neodvisnost" in da so se razmere v severni Evropi s tem temeljito spremenile.

Nadaljnji koraki Rusije bodo odvisni od "konkretnih pogojev" vključitve Finske v zavezništvo, vključno z "namestitvijo Natove vojaške infrastrukture in oborožitvenih sistemov na njenem ozemlju", je napovedalo ministrstvo.