V Selški dolini geologu Antonu Ramovšu ob stoletnici rojstva posvetili spominsko sobo
Javni zavod Ratitovec, ki deluje v Občini Železniki, bo ob stoti obletnici rojstva geologa in paleontologa Antona Ramovša drevi ob 18. uri v prostorih športnega društva v Dolenji vasi odprl njegovo spominsko sobo. Na prireditvi bo predstavljeno, kako močno je Ramovš zaznamoval povojno raziskovanje na področju paleontologije in geologije.
Kot so sporočili iz Javnega zavoda Ratitovec, poleg Plečnikovega spomenika, skakalnice Bregarca, za katero je v 50. letih prejšnjega stoletja poskrbel sloviti Stanko Bloudek, in slovenskih smučarski skakalcev iz družine Prevc prepoznavnost Dolenje vasi v Selški dolini zaznamuje tudi raziskovalec Anton Ramovš.
Njegovo spominsko sobo so uredili v prvem nadstropju prostorov športnega društva v Dolenji vasi. Natanko na stoto obletnico njegovega rojstva, 17. decembra bodo pripravili dan odprtih vrat in vodenje po razstavi z geologom Alojzijem Pavlom Forjančičem. Na današnjem odprtju sobe pa bo Ramovšev opus predstavil paleontolog Matija Križnar.
Kot je na portalu Obrazi slovenskih pokrajin zapisala Ana Marija Miklavčič iz Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, se je Anton Ramovš rodil 17. decembra 1924 v Dolenji vasi v Selški dolini, umrl pa 1. maja 2011 v Ljubljani. Leta 1950 je na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani diplomiral iz geologije in paleontologije, leta 1956 pa doktoriral z disertacijo Razvoj zgornjega perma v Loških in Polhograjskih hribih.
Vse od leta 1951 do 1992 je bil zaposlen na fakulteti, naprej na Geološko-paleontološkem inštitutu, od leta 1961 pa na katedri za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, od leta 1970 kot njen predstojnik. Izpopolnjeval se je na Dunaju, v Gradcu, Londonu, Tübingenu, Frankfurtu in Marburgu.
Ukvarjal se je predvsem s stratigrafsko razdelitvijo paleozojskih in mezozojskih skladov v Sloveniji ter preučeval karbonske in permske ramenonožce, kasneje zlasti primitivne vretenčarje konodonte. Opisal je več novih taksonov, po njem so poimenovali eno družino, tri rodove in pet novih vrst. Postavil je več geoloških in paleontoloških zbirk v različnih ustanovah, med drugim geološko zbirko v Loškem muzeju in zbirko kamnin za muzej v Železnikih.
Predaval je na zborovanjih doma in v tujini ter vodil več domačih in mednarodnih raziskovalnih projektov, med njimi tri Unescove. Vodil je tudi srednješolske raziskovalne mladinske tabore in izvajal seminarje za srednješolske predavatelje. Bil je predsednik Slovenskega geološkega društva in urednik revije Proteus. Je avtor več monografij, učbenikov ter preko 500 znanstvenih in poljudnih člankov v domači in tuji periodiki.